Apulija je pokrajina na skrajnem JV delu Italije oziroma v peti italijanskega škornja. Pokrajina je znana po nasadih vinske trte in oljke, kar je posledica sušnega sredozemskega podnebja. Osrednje mesto pokrajine je Bari, kjer boste tudi pristali, če se v Apulijo odpravite z letalom. Druga opcija je seveda z avtom, za kar boste porabili približno 10 ur.
Spodaj sem zapisala nekaj besed o krajih, ki smo se jih mi odločili obiskati v času našega potovanja. Če bi ostali dlje, bi se na našem seznamu zagotovo znašla tudi Ostuni in Lecce.
ČAS POTOVANJA: konec aprila 2022
TRAJANJE POTOVANJA: 4 dni
LETALSKA POVEZAVA: Benetke – Bari (kombinacija Ryanair – Wizzair)
PRENOČIŠČE v Bariju: Al settimo piano (zasebna soba in kopalnica, kuhinja deljena med tri sobe, plačljivo parkirišče oddaljeno 500 m).
BARI
Bari je sicer odlična izhodiščna točka za raziskovanje Apulije. Žal pa naju mesto ni navdušilo, tako da bi si naslednjič prenočišče rajši poiskala drugje. Nama se je Bari zdel pust, predvsem pa naju je zmotil prometni kaos, saj je čisto celo mesto odprto za promet. Če potuješ z malčkom je to seveda še veliko bolj moteče, saj so površine kjer se lahko prosto giblje bolj redke. Toda tako sva Bari doživela midva in to je zgolj najino mnenje.
Seveda pa je tudi tu nekaj lokacij, ki se jih splača obiskati. Nahajajo se v starem delu mesta imenovanem Bari Vecchia. V lepem spominu nama je ostala Basilica di San Nicola oziroma Miklavževa cerkev, pred katero tudi stoji kip Miklavža. Vstop je brezplačen, notranjost je lepa in vredna ogleda.
Piazza del Ferrarese je osrednji mestni trg z lokalčki, toda tudi ta je odprt za lokalni promet in se nama sam po sebi ni zdel nič posebnega.
Sprehajalna pot ob morju je dolga kar nekaj kilometrov. Je lepo urejena in primerna tudi za vožnjo z vozički ali kolesi.
Plaža Pane e Pomodoro je glavna mestna mivkasta plaža, priljubljena tudi med domačini. Na njej je nekaj igral za otroke, drugače pa je lepo urejeno otroško igrišče v nekaj metrov oddaljenem parku. Do njega pridete, če hodite ob glavni cesti v smeri od plaže proti pristanišču. V hišici na igrišču je možno kupiti tudi toaste, sladoled, pijačo in ostale prigrizke za otroke.
POLIGNANO A MARE
Čudovito obmorsko mestece, kjer dih jemlje predvsem visoka pečina na robu katere stojijo hiše. Balkoni hiš dobesedno visijo nad morjem in ponujajo čudovit razgled. Ozke, kamnite ulice so polne restavracij in majhnih prodajaln. Med sprehajanjem po glavni cesti obvezno prečkajte most, saj se pod njim nahaja glavna turistična točka mest, to je peščena plaža Lama Monachile, vrezana med strme stene. Ena bolj obljudenih mestnih ulic se imenuje Via Roma, na njej pa se gnetejo različno cenovno dostopne lokalne restavracije in trgovinice. Splača se sprehoditi tudi do razgledne točke, ki jo v Google maps najdete pod imenom Belvedere Terazza Santo Stefano in ponuja divje razglede na prostrano morje. Od tam nadaljujete do naslednje razgledne točke, imenovane Belvedere su Lama Monachile, iz katere boste lahko fotografirali čudovito prodnato plažo med pečinami. V času našega obiska je močno pihalo zato je bilo morje pod nami čisto penasto in pogled na balkone nad njim prav zastrašujoč. Polignano a mare je predvsem med uporabniki instagrama znan tudi po sloviti restavraciji, vklesani v jamsko steno. Če si želite restavracijo ogledati samo od daleč, priporočam razgledno točko Viewpoint of Grotta Palazzese.
V mestu je kar nekaj plačljivih parkirišč. Mi smo parkirali na parkirišču Parchegio San Francesco e Sant’Oronzo in plačali 4,50 eur za tri ure. Samo nekaj minutk peš in že smo bili v centru mesta.
MATERA
Končno smo našli tisto, kar smo na potovanju iskali. Pravo mesto z dušo in občutkom, da smo se vrnili nazaj v preteklost. Hiše, vse enake barve, zložene kot bi jih nekdo narisal. Dolgo časa je Matera veljala za sramoto Italije, saj so tu ljudje še nedolgo nazaj živeli praktično v jamah, vklesanih v steno kanjona. Zaradi izredno slabih življenjskih razmer so se odločili prebivalce evakuirati, mesto pa spremeniti v turistično atrakcijo.
Na voljo je ogromno plačljivih parkirišč v neposredni bližini starega dela mesta. Po slikovitih ulicah Matere se lahko sprehodite peš (z vozički bo zelo težko, saj so ceste tlakovane, stopnic je ogromno) ali pa se odločite za vožnjo z motorno rikšo. Cene so seveda zasoljene. Taka vožnja, ki traja manj kot eno uro, vas bo stala 25 eur na osebo ali več. Priporočam postanek na kakšni od razglednih točk in ogled notranjosti katere od številnih cerkvic (vstop brezplačen ali max. 2 eur).
MONOPOLI
Mesto Monopoli smo si pustili za konec, če bi nam ostal čas. Zadnji dan so nam res prestavili let na pozne večerne ure in tako smo se pač morali ‘nekam dati’. Kako žal bi nam bilo, če se ne bi odločili za obisk Monopolija. Parkirali smo tik ob glavnem trgu (Piazza Vittorio Emanuele II), na katerem se je odvijalo živahno nedeljsko vzdušje s številnimi stojnicami in otroškimi vrtiljaki. Na drugi strani trga so se ulice nadaljevale v stari del mesta. Navdušeni smo bili nad kamniti ulicami z majhnimi balkončki ter široko ponudbo hrane in pijače. Zanimiva je tudi manjša ribiška marina. Sicer pa slike povedo več kot tisoč besed.
ALBEROBELLO
Zagotovo slovi kot najbolj prepoznano mesto v Apuliji. S svojimi belimi hišicami s sivimi strehami, ki jih imenujejo truliji, izgleda kot mestece iz kakšne pravljice. Hiše so kamnite s špičastimi strehami, vidimo pa jih lahko tudi izven Alberobella. Te so pogosto še bolj pristne, saj niso posebej obnovljene ali spremenjene v trgovinice s spominki. Zelo malo trulijev je danes namenjenih za domovanje, kar je bila pravzaprav njihova prvotna funkcija. V nekaterih lahko kupite različne izdelke, v drugih si privoščite kaj za pod zob, v nekaterih pa lahko celo prenočite. Priporočam, da ga obiščete zgodaj zjutraj oziroma med tednom, ko je turistov vseeno nekoliko manj.