Potovanje po Kubi – načrt poti

Tako kot mnogi, sva tudi midva večkrat slišala stavek: ‘Če želita doživeti pravo Kubo, pojdita čim prej’. No, pa sva šla. Videla sva ogromno spominov preteklosti, pristno življenje prebivalcev Kube danes in kar nekaj znakov, ki nakazujejo amerikanizacijo v prihodnosti. Ampak nama je bila všeč točno taka, kot je bila.

Čas potovanja: julij 2017
Trajanje potovanja: 17 dni
Letalska povezava: Dunaj – Istanbul – Havana (Turkish airlines)
Prevoz po Kubi: avtobus, taxi colectivo
Okvirna cena na osebo: 1200 eur (od tega letalska karta 495 eur)
Seznam najinih prenočišč (casas particulares):
– Havana: Hostal M’Aloja (Maloja 967 e/ Infanta in Ayestaran)
– Vinales: Casa Campo Alberto Rodriguez (Dir. Sergio Dopico 2C) PRIPOROČAM!
– Trinidad: Casa Margarita (Calle Alameda 62) PRIPOROČAM!
– Santiago de Cuba: Casa Dulce Domenech (Calle Bartolome Maso 552 Altos)
Prespala sva še v Varaderu in Guardalavaci, vendar nama prenočišča tam niso bila všeč in jih ne želim priporočati naprej.

  1. dan
    Vožnja do letališča na Dunaju. Prestop v Istanbulu in nadaljevanje poti do Havane.
  2. dan
    Po pristanku sva kar na letališču v menjalnici zamenjala denar v kubanski peso in počakala, da naju je znanec prišel iskat. Ker je bilo že pozno popoldan, midva pa utrujena, sva se odločila, da si pogledava le najbližjo znamenitost. Do Plaza de la Revolucion, kjer je tudi spomenik kubanskemu pesniku in heroju Jose Martiju, sva hodila približno 20 minut.

    3. dan
    Dopoldan sva se sprehodila po Maleconu, obiskala Museo de la Revolucion in opazovala mogočne stavbe, ki obkrožajo Parque Central, med drugimi tudi fotogenična stavba gledališča. Tu je parkiranih ogromno pisanih kubanskih avtomobilov, namenjenih fotografiranju in turistični vožnji. Po priporočilu domačinov sva kosilo jedla v restavraciji El Biky, ki jo z lahkoto priporočam naprej.

    4. dan
    Zgodaj zjutraj naju je taxi iz leta 1952 odpeljal do Vinalesa. Na hitro sva se sprehodila po lepo urejenem mestecu, popoldan pa sva že jahala konje po dolini Vinalesa med mogočnimi plantažami tobaka, banan in kave. Nepozabno doživetje! Sledila je nočna avtobusna vožnja z avtobusnim prevoznik Viazul do Cienfuegosa.

    5. dan
    Nekaj ur sva se potepala po čudovitem glavnem trgu in okoliških ulicah Cienfuegosa, zvečer pa sva že v Trinidadu opazovala domačine, ki so zaplesali v ritmih salse.

    6. dan
    Dan sva izkoristila za izlet v bližnji naravni rezervat Topes de Collantes. Glavni cilj je bilo kopanje v tolmunu pod slapom Caburni falls. Popoldan sva se sprehajala po Trinidadu, zvečer pa se zopet prepustila zvokom salse na Plaza Mayor.

    7. dan
    8-urna vožnjo do Santiaga de Cuba smo prekinili samo s postankom za kosilo v mestu Las Tunas. Peljala sta naju Belgijca, ki sva ju spoznala dan prej v Trinidadu. V preostanku dneva sva si ogledala glavne znamenitosti mesta.

    8. dan
    Dopoldan sva raziskala še obrobje mesta, nato pa naju je taxi odpeljal do Guardalavace. Po napornem tempu se je res prilegel en dan na čudoviti plaži. Še zdaleč pa ni bilo vse sanjsko. Če nisi gost hotelskih verig, nimaš praktično nikjer dostopa do restavracij. Dejansko sva potrebovala dve uri, da sva našla neko barako, kjer so kuhali hrano za domačine. Pa tudi avtobusne povezave do Guardalavace so zelo slabe.

    9. dan
    Lenarjenje na plaži in čofotanje v turkiznem morju.

    10. dan
    Najdaljši dan na najinem potovanju. Avtobus naju je odpeljal do mesta Holguin, kjer naj bi prestopila na avtobus za Santo Claro. No, ni ga bilo. In tako sva v Holguinu čakala na naslednji avtobus od 10.00 do 23.00. Holguin sva si ogledala v eni uri, preostanek pa sva počivala, kartala in opazovala mimoidoče iz sence glavnega trga.

    11. dan
    Po nočni vožnji sva se rahlo utrujena odpravila peš po Santa Clari. Ogledala sva si več spomenikov v čast Che Guevare in tudi njegovo grobnico. Ta kraj si bova zapomnila tudi po najcenejšem sladoledu: 2 kepici sta stali 30 centov.  Zvečer sva z avtobusom krenila proti Varaderu.

    12. dan – 15. dan
    Preden sva se vrnila v Havano, sva nekaj dni namenila relaksaciji in kopanju v toplem tropskem morju Varadera. Te dni sva samo plavala, snorklala, se preizkusila v kajtanju in nabirala barvo na soncu. Je prav pasalo!

    16. dan
    Zgodaj zjutraj sva se z avtobusom odpeljala proti Havani. Zadnji dan sva namenila najlepšemu delu Havane, staremu delu oziroma Havani Vieji. Večina pomembnejših stavb je locirana okoli čudovito urejenih trgov: Plaza de la Catedral, Plaza de Armas, Plaza Vieja. Obiskala sva La bodeguita del medio, kamor je na mojito rad zahajal že Ernest Hemingway. Navdušila sta naju sicer zelo majhna toda brezplačna muzeja orožja in čokolade: Museo Armeria 9 de Abril in Museo del chocolate. Za konec sva se sprehodila še po ulici grafitov Callejon de Hamel.

    17. dan
    Vožnja do letališča in let Havana – Caracas (postanek brez izstopa iz letala) – Istanbul – Dunaj.

Uporabni nasveti:
– Najboljši čas za potovanje na Kubo je od oktobra do aprila, ko so temperature bolj znosne, dežja pa zelo malo. V juliju je bilo grozno vroče, deževalo pa je na srečo samo enkrat;
– uradna valuta je kubanski peso, ki znaša 0,035 eur;
– uradni jezik je španščina in je z redkimi izjemami tudi edini jezik, ki ga znajo govoriti;
– na Kubi seveda lahko rentate tudi avto, vendar so ceste v precej slabem stanju, vozniki pa kar divji;
– najcenejši način prenočevanja je v Casas particulares, kar pomeni, da spite v hiši pri domačinih. V ceno je vključena soba, kopalnica in največkrat tudi zajtrk. Lastnik prenočišča vam bo z veseljem predlagal prenočišče v drugem kraju in tudi poklical za rezervacijo;
– za vstop na Kubo potrebujete vizo, ki vam jo uredijo v različnih turističnih agencijah in znaša 35 eur.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Scroll to top