Potovanje po Kubi – načrt poti

Tako kot mnogi, sva tudi midva večkrat slišala stavek: ‘Če želita doživeti pravo Kubo, pojdita čim prej’. No, pa sva šla. Videla sva ogromno spominov preteklosti, pristno življenje prebivalcev Kube danes in kar nekaj znakov, ki nakazujejo amerikanizacijo v prihodnosti. Ampak nama je bila všeč točno taka, kot je bila.

Čas potovanja: julij 2017
Trajanje potovanja: 17 dni
Letalska povezava: Dunaj – Istanbul – Havana (Turkish airlines)
Prevoz po Kubi: avtobus, taxi colectivo
Okvirna cena na osebo: 1200 eur (od tega letalska karta 495 eur)
Seznam najinih prenočišč (casas particulares):
– Havana: Hostal M’Aloja (Maloja 967 e/ Infanta in Ayestaran)
– Vinales: Casa Campo Alberto Rodriguez (Dir. Sergio Dopico 2C) PRIPOROČAM!
– Trinidad: Casa Margarita (Calle Alameda 62) PRIPOROČAM!
– Santiago de Cuba: Casa Dulce Domenech (Calle Bartolome Maso 552 Altos)
Prespala sva še v Varaderu in Guardalavaci, vendar nama prenočišča tam niso bila všeč in jih ne želim priporočati naprej.

1. dan
   Vožnja do letališča na Dunaju. Prestop v Istanbulu in nadaljevanje poti do Havane.
2. dan
   Po pristanku sva kar na letališču v menjalnici zamenjala denar v kubanski peso in počakala, da naju je znanec prišel iskat. Ker je bilo že pozno popoldan, midva pa utrujena, sva se odločila, da si pogledava le najbližjo znamenitost. Do Plaza de la Revolucion, kjer je tudi spomenik kubanskemu pesniku in heroju Jose Martiju, sva hodila približno 20 minut.
   
   

   Spomenik Jose Martiju

   

   Plaza de la Revolucion

   3. dan
   Dopoldan sva se sprehodila po Maleconu, obiskala Museo de la Revolucion in opazovala mogočne stavbe, ki obkrožajo Parque Central, med drugimi tudi fotogenična stavba gledališča. Tu je parkiranih ogromno pisanih kubanskih avtomobilov, namenjenih fotografiranju in turistični vožnji. Po priporočilu domačinov sva kosilo jedla v restavraciji El Biky, ki jo z lahkoto priporočam naprej.

   

   Barvite ulice Havane

   

   Kosilo v El Biky

   

   Kubanska arhitektura

   

   Museo de la revolucion

   

   Parque central

   

   El Capitolio

   

   Kakšne barve!

   4. dan
   Zgodaj zjutraj naju je taxi iz leta 1952 odpeljal do Vinalesa. Na hitro sva se sprehodila po lepo urejenem mestecu, popoldan pa sva že jahala konje po dolini Vinalesa med mogočnimi plantažami tobaka, banan in kave. Nepozabno doživetje! Sledila je nočna avtobusna vožnja z avtobusnim prevoznik Viazul do Cienfuegosa.

   

   Jahanje konj po dolini Vinales

   

   Med nasadi tobaka in kave

   5. dan
   Nekaj ur sva se potepala po čudovitem glavnem trgu in okoliških ulicah Cienfuegosa, zvečer pa sva že v Trinidadu opazovala domačine, ki so zaplesali v ritmih salse.

   

   Marti park – Cienfuegos

   

   Marti park – Cienfuegos

   

   Plaza Mayor – Trinidad

   6. dan
   Dan sva izkoristila za izlet v bližnji naravni rezervat Topes de Collantes. Glavni cilj je bilo kopanje v tolmunu pod slapom Caburni falls. Popoldan sva se sprehajala po Trinidadu, zvečer pa se zopet prepustila zvokom salse na Plaza Mayor.

   

   Razgledna točka ob poti do rezervata

   

   Slap Caburni

   

   Ulice Trinidada

   

   Pogled na tropski gozd

   7. dan
   8-urna vožnjo do Santiaga de Cuba smo prekinili samo s postankom za kosilo v mestu Las Tunas. Peljala sta naju Belgijca, ki sva ju spoznala dan prej v Trinidadu. V preostanku dneva sva si ogledala glavne znamenitosti mesta.

   

   Zastave v mestu Las Tunas

   

   Catedral de Nuestra Señora de la Asunción

   

   Ulice Santiaga de Cuba

   

   Céspedes Park

   

   Tipičen zajtrk v Casas particulares

   8. dan
   Dopoldan sva raziskala še obrobje mesta, nato pa naju je taxi odpeljal do Guardalavace. Po napornem tempu se je res prilegel en dan na čudoviti plaži. Še zdaleč pa ni bilo vse sanjsko. Če nisi gost hotelskih verig, nimaš praktično nikjer dostopa do restavracij. Dejansko sva potrebovala dve uri, da sva našla neko barako, kjer so kuhali hrano za domačine. Pa tudi avtobusne povezave do Guardalavace so zelo slabe.

   9. dan
   Lenarjenje na plaži in čofotanje v turkiznem morju.

   

   Guardalavaca

   

   Guardalavaca

   

   Guardalavaca

   10. dan
   Najdaljši dan na najinem potovanju. Avtobus naju je odpeljal do mesta Holguin, kjer naj bi prestopila na avtobus za Santo Claro. No, ni ga bilo. In tako sva v Holguinu čakala na naslednji avtobus od 10.00 do 23.00. Holguin sva si ogledala v eni uri, preostanek pa sva počivala, kartala in opazovala mimoidoče iz sence glavnega trga.

   11. dan
   Po nočni vožnji sva se rahlo utrujena odpravila peš po Santa Clari. Ogledala sva si več spomenikov v čast Che Guevare in tudi njegovo grobnico. Ta kraj si bova zapomnila tudi po najcenejšem sladoledu: 2 kepici sta stali 30 centov.  Zvečer sva z avtobusom krenila proti Varaderu.

   

   Muzej revolucijske bitke v Santa Clari

   

   Spomenik in grobnica Che Guevare

   

   Kip Che Guevare z otrokom

   12. dan – 15. dan
   Preden sva se vrnila v Havano, sva nekaj dni namenila relaksaciji in kopanju v toplem tropskem morju Varadera. Te dni sva samo plavala, snorklala, se preizkusila v kajtanju in nabirala barvo na soncu. Je prav pasalo!

   

   Učenje kajtanja

   

   Tole naj bi bil srček pod vodo

   

   Sončni zahod v Varaderu

   

   Snorklanje

   

   Sončni vzhod na plaži

   

   Turkizno morje

   16. dan
   Zgodaj zjutraj sva se z avtobusom odpeljala proti Havani. Zadnji dan sva namenila najlepšemu delu Havane, staremu delu oziroma Havani Vieji. Večina pomembnejših stavb je locirana okoli čudovito urejenih trgov: Plaza de la Catedral, Plaza de Armas, Plaza Vieja. Obiskala sva La bodeguita del medio, kamor je na mojito rad zahajal že Ernest Hemingway. Navdušila sta naju sicer zelo majhna toda brezplačna muzeja orožja in čokolade: Museo Armeria 9 de Abril in Museo del chocolate. Za konec sva se sprehodila še po ulici grafitov Callejon de Hamel.

   

   Utrdba Castillo de la Real Fuerza

   

   callejon de hamel

   

   Museo Armeria 9 de Abril

   

   Vhod v La bodeguita del medio

   

   Plaza de la Catedral

   

   Notranjost katedrale

   

   Havana Vieja

   17. dan
   Vožnja do letališča in let Havana – Caracas (postanek brez izstopa iz letala) – Istanbul – Dunaj.

Uporabni nasveti:
– Najboljši čas za potovanje na Kubo je od oktobra do aprila, ko so temperature bolj znosne, dežja pa zelo malo. V juliju je bilo grozno vroče, deževalo pa je na srečo samo enkrat;
– uradna valuta je kubanski peso, ki znaša 0,035 eur;
– uradni jezik je španščina in je z redkimi izjemami tudi edini jezik, ki ga znajo govoriti;
– na Kubi seveda lahko rentate tudi avto, vendar so ceste v precej slabem stanju, vozniki pa kar divji;
– najcenejši način prenočevanja je v Casas particulares, kar pomeni, da spite v hiši pri domačinih. V ceno je vključena soba, kopalnica in največkrat tudi zajtrk. Lastnik prenočišča vam bo z veseljem predlagal prenočišče v drugem kraju in tudi poklical za rezervacijo;
– za vstop na Kubo potrebujete vizo, ki vam jo uredijo v različnih turističnih agencijah in znaša 35 eur.